Začetki nihalke…
Leta 1958 zaradi želje, da bi na Veliko planino zgradili žičnico, Vlasto Kopač za OLO Ljubljana izdela urbanistični program in varstveni režim Velike planine ter tako zavaruje pastirski del planine. Tako je Kopač dve leti kasneje projektiral obe postaji žičnice ter hotel Šimnovec in že naslednje leto so pričeli z gradnjo nihalke na Veliko planino, ki se odpre leta 1964. Isto leto prične obratovati tudi sedežnica na Zeleni rob (sedežnica Šimnovec).
Pisalo se je leto 1964. Bil je trinajsti september ter uradna otvoritev nihalke, ko je kabina s prvimi potniki uradno povzpela na Veliko planino.
Danes…
Danes nihalka potnike na planino pripelje v le 5 minutah, sprejme pa 32 potnikov. Za trajnostni razvoj turizma na Veliki planini, je nihalka pomemben del zgodbe, saj kot varčen in najbolj ekološki način prevoza omogoča hiter ter varen dostop na planino.
Nihalka na Veliko planino je ena izmed treh nihalk v Sloveniji. Letno na planino prepelje okoli 60.000 potnikov. Hkrati je nihalka na Veliko planino tudi najdaljša nihalka v Evropi brez podpornih strebrov.
Decembra 2011 pa je bilo v celoti zamenjana strojnica nihalke. Tako je nihalka na Veliko planino z novo strojnico postala še varnejša in učinkovitejša. Velika planina d.o.o. pa je bila v letu 2014 tudi finalist prestižne nagrade Werner von Siemens, kjer so ocenjevali učinkovitost nihalke po zamenjavi obstoječe strojnice z novo.
V začetku leta 2020 so bile zamenjane glavne nosilne vrvi. Trimesečni projekt menjave smo zaključili v začetku februarja.
Leto 2023 je bilo za Veliko planino zelo pomembno leto. Dvosedežnico Šimnovec je zamenjala nova, moderna, trajnostna in bolj tiha šestsedežnica.
Nova šestsedežnica Šimnovec s kapaciteto 1450 potnikov na uro je dobrodošla med obiskovalci Velike planine, saj je s staro dvosedežnico vožnja trajala tudi 15 minut, z novo sedežnico pa je čas potovanja le okoli pet minut. Spodnja postaja sedežnice je višini 1407 m, zgornja postaja na višini 1665 m. Sedežnica premaga 258 m višinske razlike. Gre za odklopljivo žičniško napravo, ki ima tri postaje – vstopno (Šimnovec), vmesno (Zeleni rob) in izstopno postajo (Gradišče), 12 podpornih stebrov in pogonski elektromotor s trajnimi magneti, brez prenosnega reduktorja (»direct drive«).
Odkar je Velika planina dostopna z žičniškimi napravami, le te predstavljajo nepogrešljiv del turistične ponudbe Velike planine. In z novo sedežnico bodo obstoječi turistični produkti, tako zimski kot poletni še bolj zanimivi. Zmogljivost šestsedežnice omogoča boljšo dostopnost, kar pomeni, da obiskovalci hitreje dosežejo vrh in tako lahko več časa posvetijo raziskovanju naravnih lepot in kulturne dediščine tega izjemnega območja.
Izgradnja nihalke je lepote Velike planine približala obiskovalcem
Tako se je na Veliki planini pričel širiti turizem, v zimskih mesecih pa je Velika planina postalo množično obiskano smučišče. Danes je Velika planina biser turističnih destinacij. Poleti zaživi s prihodom pastirjev in živine, v zimskih mesecih pa sta posebno doživetje nočno sankanje na 2,4 km razsvetljeni progi ter krpljanje po naravnem snegu, med idilo s snegom pokritih pastirskih koč.
Skok z nihalke – drzen podvig akrobatov Dunking Devils
Nihalko na Veliko planino pa je za najdrznejši skok izbrala akrobatska skupina Dunking Devils, ki so v okviru 10-delne facebook serije Fly Guys skočili z najvišje točke nihalke. V prepad, ki je globok skoraj nekaj manj kot 300 metrov, so z nihalke skakali s prostim padom skoraj 5 sekund, nato pa jih je adrenalinska gugalnica zanihala visoko nad tlemi.
Tehnični podatki
- Obratovalna dolžina nosilne vrvi: 1668 metrov
- Višinska razlika, ki jo premaga nihalka: 857 metrov
- Zgornja postaja nihalke: 1412 m nadmorske višine
- Spodnja postaja nihalke: 555 m nadmorske višine
- Debelina nosilne vrvi: 49 milimetrov
- Debelina vlečne vrvi: 22 milimetrov
- Debelina protivrvi: 19 milimetrov
- Hitrost nihalke: 8m/sekundo
- V eni uri prepelje: 320 potnikov
- Nosilna teža nihalke: 2825 kg
- Od najvišje točke nihalke do tal: 230 m