Ob svetovnem dnevu turizma, ki ga vsako leto praznujemo 27. septembra, se spominjamo začetka naše zgodbe – leta 1964, ko je nihalka popeljala prve potnike na Veliko planino in tako približala lepoto Kamniških Alp vsem obiskovalcem.
Z nihalke, od koder se nam pogled razprostira ‘U Konc’ in na mogočne Kamniško-Savinjske Alpe, se lahko že 60 let povzpnemo z doline Kamniške Bistrice na 1412m nadmorske višine. Velika planina je edinstvena planota, ki združuje čudovito naravo, bogato kulturno dediščino in nepozabna doživetja za obiskovalce vseh generacij. Svetovna turistična organizacija je za letošnjo temo razglasila »Turizem in mir«, saj ima turizem moč, da pomaga pri premostitvi razlik in okrepitvi mednarodnega razumevanja.
Velika planina, ki se razprostira nad Kamniško Bistrico, ponuja idilično kuliso visokogorske pokrajine, polne zelenih pašnikov, pastirskih koč in slikovitih razgledov. Znana je predvsem po tradicionalnem pastirskem življenju, ki se je na tem območju ohranilo skozi stoletja. Pastirske koče, zgrajene v značilnem arhitekturnem slogu, so zaščitni znak planine, kjer pastirji poleti še vedno pasejo črede goveda, izdelujejo sir, kislo mleko in druge mlečne izdelke.
Velika planina pa je bila naseljena že pred našim štetjem, saj najstarejša najdba na Veliki planini sodi v mlajšo bronasto dobo, v obdobje med 13. in 11. stoletjem pr. n. št. Prva najdba, bronasta plavutasta sekira, je bila odkrita leta 1963 v okolici Tihe doline. Tudi kasnejše najdbe dokazujejo naselitev in planšarstvo na območju Velike planine že od prazgodovine.
V Meobčinskem muzeju Kamnik, v slikovitem gradu Zaprice, si lahko ogledate stalno razstavo Na planincah luštno biti, ki prikazuje življenje na kamniških planinah od prvih arheoloških najdb do danes. Razstava je na ogled vsak dan od torka do sobote, v poletnih mesecih tudi ob nedeljah. Na ogled so postavljene številne arheološke najdbe, pastirjeva oblačila in obutev. Spoznali boste velikoplaninsko arhitekturo in delo številnih pomembnih osebnosti Velike planine. Med drugimi boste spoznali tudi delo in vlogo Vlasta Kopača, kateremu zasluga gre, da so se ohranila prvotna pastirska selišča na Veliki, Mali in Gojški planini.
Pričetek gradnje nihalke sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja
V letošnjem letu Velika planina praznuje velik mejnik, saj mineva 60 let, odkar je nihalka prvič popeljala obiskovalce na Veliko planino. Zgodilo se je leta 1964, natančneje 13. septembra, ko je takratni predsednik kamniške občinske skupščine France Vidervol vzel škarje iz rok gorskih reševalcev in prerezal trak pred vhodom v srebrno gondolo. Tako je tudi uradno luč sveta ugledala prva nihalka v Sloveniji, ki je takrat predstavljala pomembno turistično pridobitev. Najdaljša, brez podpornih stebrov, je svojo pot takrat premagala v dobrih petih minutah, prepeljala pa je lahko trideset oseb. Vsaka nosilna vrv je tehtala 17 ton, za pogon žičnice pa je skrbel 200-kilovatni elektromotor. Tako je nihalka mnogim približala lepote kamniških planin.
A zgodba o gradnji nihalke se je začela že veliko prej. Že leta 1958 je zaradi želje, da bi Veliko planino približali obiskovalcem in zgradili žičnico, arhitekt Vlasto Kopač za OLO Ljubljana izdelal urbanistični program in varstveni režim Velike planine ter tako zavaroval pastirski del planine. Izdelal je načrt za počitniško naselje na severozahodnem delu planine, ki je nagnjen proti Kamniški Bistrici in tudi načrte za pet različnih turističnih tipov koč, ki se po obliki, materialu in izvedbi naslanjajo na pastirsko arhitekturo, s čimer je ohranil značilno krajino planine tudi v turističnem delu.
Leta 1960 je Vlasto Kopač projektiral obe postaji žičnice in hotel Šimnovec in pričela se gradnja nihalke na Veliko planino.
Hotel Šimnovec, zgrajen ob strmem robu Šimnovca v neposredni bližini nihalke na Veliko planino, se je odprl 19. decembra 1964. Nekaj dni prej so opravili tudi prve preizkuse nove sedežnice Šimnovec – Zeleni rob, ki je prav tako pričela obratovati v prihajajoči zimski sezoni. Njena vstopna postaja je bila kar v garaži zgornje postaje nihalke, peljala pa je samo do Zelenega roba (nižje od zdajšnje vmesne postaje šestsedežnice).
Zaradi varnosti in dotrajanosti stare strojnice nihalke smo v letu 2011 le to zamenjali z novo strojnico, ki jo poganja energetsko učinkovit Siemensov pogon. Nova strojnica uporablja frekvenčne pretvornike, zato se energija, ki nastane ob zaviranju, vrača nazaj v omrežje. S tem projektom je družba Velika planina postala finalist nagrade Werner von Siemens za učinkovitost. Leta 2020 je bila zamenjana tudi nosilna vrv, ki se običajno menja vsakih 20 let. Leta 2023 pa je bila zamenjana dvosedežnica Šimnovec z novo, moderno, tiho in trajnostno šestsedežnico, ki je do danes na planino popeljala že več kot 80.000 obiskovalcev.
Tomaž Štefe, direktor družbe Velika planina, je ob obletnici delovanja nihalke in ob svetovnem dnevu turizma povedal: »Ob svetovnem dnevu turizma je vredno izpostaviti pomen ohranjanja te edinstvene kulturne in naravne dediščine, ki jo Velika planina ponuja. Mnogi obiskovalci pridejo prav zaradi želje, da bi doživeli avtentično življenje pastirjev in občudovali naravno kuliso. Turistična pridobitev, kot je bila leta 1964 nihalka, je izjemnega pomena. Poleg številnih delovnih mest, ki jih je na destinaciji v panogi turizma, je tudi obisk Velike planine z urejenimi dostopi na nek način omejen in tako lažje nadzorovan, kar pomeni, da je Velika planina lahko trajnostna destinacija, kot takšno si jo tudi vsi želimo. Velika planina je odličen primer, kako lahko turizem in varovanje naravne ter kulturne dediščine sobivata.«
V sklopu praznovanja 60-letnice, ki jo bomo praznovali daljše obdobje, bomo organizirali številne dogodke, kot so ogledi filmov Velikani Velike planine, čistilna akcija in vodeni pohodi po pastirskih poteh.
Velika planina privablja obiskovalce skozi vse leto, saj nudi raznoliko paleto dejavnosti, ki se prilagajajo različnim letnim časom. Poleti je priljubljena med pohodniki, ki jih privabljajo slikoviti razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe ter bogata kulturna in naravna dediščina. V zimskem času pa se planina spremeni v idilično smučišče in sankališče, ki je idealno za družine in ljubitelje zimskih športov. Tudi jesen in pomlad imata svoj čar. Jeseni planino obarvajo zlati macesni, v začetku pomladi pa pašnike preplavijo vijolični žafrani.
Lokalna skupnost in upravljavci planine si prizadevajo za ohranjanje naravnega okolja ter obiskovalce spodbujajo, da naravo spoštujejo in z njo ravnajo odgovorno. Na planini veljajo posebni ukrepi za varstvo okolja, kot so urejene pohodniške poti ter omejevanje motornega prometa. Obiskovalce se nenehno ozavešča o pomembnosti spoštovanja naravnega okolja, kar krepi odgovornost vsakega posameznika pri ohranjanju občutljivega gorskega območja.
Velika planina je nedvomno biser slovenskega turizma, ki ponuja edinstveno doživetje za vse, ki želijo pobegniti od vsakdanjega vrveža in se poglobiti v lepote narave ter spoznati tradicijo slovenskega planinskega življenja. Ob svetovnem dnevu turizma nas Velika planina spominja, kako pomembno je ohranjati avtentičnost, spoštovati naravo in spodbujati trajnostne prakse v turizmu, da bodo take destinacije lahko navdihovale obiskovalce še dolgo.
Obiščite Veliko planino in doživite nekaj več – doživite zgodbo narave in človeka, ki že stoletja sobivata na tej čudoviti planoti.
