• 𝓩𝓪𝓹𝓲𝓼𝓲 𝔃 𝓥𝓮𝓵𝓲𝓴𝓮 𝓹𝓵𝓪𝓷𝓲𝓷𝓮 •
𝘒𝘢𝘬š𝘯𝘪 𝘴𝘰 𝘣𝘪𝘭𝘪 𝘻𝘢č𝘦𝘵𝘬𝘪 𝘰𝘳𝘨𝘢𝘯𝘪𝘻𝘪𝘳𝘢𝘯𝘦𝘨𝘢 𝘴𝘢𝘯𝘬𝘢𝘯𝘫𝘢 𝘯𝘢 𝘝𝘦𝘭𝘪𝘬𝘪 𝘱𝘭𝘢𝘯𝘪𝘯𝘪 𝘻 𝘯𝘢𝘮𝘪 𝘥𝘦𝘭𝘪 𝘦𝘥𝘦𝘯 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘩, 𝘬𝘪 𝘴𝘰 𝘻𝘢𝘴𝘭𝘶ž𝘯𝘪, 𝘥𝘢 𝘴𝘦 𝘫𝘦 𝘴𝘢𝘯𝘬𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘯𝘢 𝘝𝘦𝘭𝘪𝘬𝘪 𝘱𝘭𝘢𝘯𝘪𝘯𝘪 𝘱𝘳𝘪č𝘦𝘭𝘰 𝘪𝘯 𝘵𝘳𝘢𝘫𝘢 š𝘦 𝘥𝘢𝘯𝘦𝘴…
“Upoštevajoč svoje pretekle zapiske je organizirano sankanje na Velki planini nastalo takole. V nedeljo 9.2.2003 smo se v lepem in sončnem dopoldnevu v bifeju hotela Šimnovec (ja, ta lokal je nekoč deloval in si lahko naročil ne samo pijačo, temveč tudi jedačo) dobili Klinton starejši, Planinčev Joža, Vodlanov Milan in moja malenkost, takrat še pod vzdevkom Ta ml’d Kupač. Sestanek je bil sklican na hitro in po vsej verjetnosti sta idejo o sankanju predhodno že premlevala Klinton in Vodlan, mene in Planinca pa sta povabila samo še za to, da se usoglasimo, kako vse skupaj izvesti. Dogovorili smo se, da bo prvo sankanje v soboto 15.2.2003, Janeza Jančika (takrat lastnika gostišča Zeleni Rob) pa smo brez njegove vednosti zadolžili, da pred Zelenim robom naredi čisto pravi snežni iglu (v tistem obdobju je bilo na planini kak meter snega).
V petek 14.2.2003 popoldne je bil snežni iglu skorajda dokončan, člani RD Rigelj pa smo ga do večera pomagali zgraditi do konca. V igluju je bil gostinski šank s tremi lonci (čaj, kuhano vino in obara), vanj pa se je lahko v “ledeni zaklon” zateklo kakih 30 do 40 ljudi. Prvega dne sankanja v soboto 15.2.2003 se je vsled zgolj radijskemu in plakatnemu reklamiranju (v tistih časih internetno oglaševanje še ni imelo svoje teže) udeležilo samo 7 ljudi. Nihalka je sankače pripeljala ob 18.00, ob 21.00 pa je peljala zadnja povratna nihalka v dolino. Prvi uradni sankač, ki je dne 15.2.2003 prispel s sedežnico na štart pred Zeleni Rob, je bil Rajko Balantič – Bibita s prijatelji in s skupinskimi – smrtno nevarnimi špovljanskimi sankami. O prvem dnevu sankanja obstajajo tudi video zapisi, saj je takratni direktor Velike planine d.o.o. Vinko Ribnikar vse dogajanje posnel tudi na videokamero.
Sankanje je RD Rigelj organiziral v dnevih 15.2.2003 (sob.), 19.2.2003 (sre.), 21.2.2003 (pet.), 22.2.2003 (sob.), 26.2.2003 (sre.), 28.2.2003 (pet.) in 1.3.2003 (sob.). Po koncu zime je bilo sankanje s strani RD Rigelj predano v izvajanje Veliki planini d.o.o., ker je bilo za društvo v finančnem smislu nerentabilno. Pri izvedbi sanjkanj so se izoblikovala tudi osnovna pravila, ki so se jih člani RD Rigelj zvesto držali. Le ta so bila sledeča:
~ Ob 17.00 je zbor delovne sile društva pred Zelenim Robom.
~ Najprej se na cesto – sankaško progo z lopato nameče sneg, če ga kod po “špuri” slučajno primanjkuje.
~ V nadaljevanju se do hotela Šimnovec zapiči baklje, ki se jih prižiga do 18.00. Za prižiganje bakel skrbi Jože Planinc.
~ Vsak sankač se mora po prihodu na vmesno postajo sedežnice ustaviti pri Zelenem Robu. ~ Tam ga pričaka štarter, ki sankače spušča na progo neposredno po smučišču do ceste v polminutnih presledkih.
~ Po končanem sankanju sledi ogled celotne proge in smučišča, če se ni kdo izgubil ali poškodoval.
Takšni so bili po mojem vedenju in videnju začetki organiziranega sankaštva na Veliki planini v letu 2003. ~ Miha Mraz”
Foto in tekst: Miha Mraz
