Direktor Tomaž Štefe ob odprtju nove šestsedežnice: Vabljeni na Veliko planino, ki vse leto ponuja edinstvena doživetja
Velika planina je dobila novo šestsedežnico, ki je nadomestila 40 let staro dvosedežno napravo. Ob tej zgodovinski prelomnici, ki daje nov zagon razvoju Velike planine kot izjemne naravne in kulturne znamenitosti, direktor družbe Velika planina Tomaž Štefe pojasnjuje, kaj vse obiskovalcem in Veliki planini prinaša nova pridobitev. V intervjuju je spregovoril tudi o varnosti, cenah, izzivih pri gradnji nove sedežnice ter o tem, kaj vse so poleg nove sedežnice z zadnjo investicijo še pridobili obiskovalci, ki jih je na Veliki planini vse več.
Konec decembra je na Veliki planini začela obratovati nova šestsedežnica. Kaj so ključne prednosti nove napraveglede na staro?
Nova šestsedežnica je modernejša in hitrejša. Odlikujeta jo dve sodobni tehnološki rešitvi, in sicer sistem direktnega pogona Direct Drive in odklopljivost. Direct Drive med drugim pomeni, da deluje brez olja in je tako prijaznejša do narave. Odklopljivost pa omogoča, da se sedeži, ko pripeljejo na postajo, odklopijo od glavne jeklenice in gredo na drugi tir, kjer je hitrost desetkrat manjša kot sicer. Tako potniki lahko počasi in varno vstopijo in izstopijo. Potem pa se sedeži zopet priklopijo na glavno jeklenico in njihova hitrost pospeši z 0,5 m/s na 5 m/s.
Medtem ko je prejšnja dvosedežnica peljala potnike približno 20 minut od Šimnovca do zgornje postaje na Gradišču, šestsedežnica enako opravi v manj kot petih minutah.
Kako je šla menjava sedežnice z roko v roki z ohranjanjem narave?
Kot investitorji smo se zelo potrudili, da smo upoštevali vse pogoje in priporočila Zavoda RS za varstvo narave. Tako zaradi varstva koconogih kur in divjega petelina ruševca – zaščitenih vrst na Veliki planini – pred 1. junijem nismo smeli začeti pripravljalnih del, junija smo lahko izpeljali samo pripravljalna dela, šele od 1. julija pa so se dela lahko polno izvajala.
Upoštevali smo tudi zahteve glede izogibanja svetlobnemu onesnaževanju in pretiranemu hrupu. Vsa mehanizacija, ki je prišla na Veliko planino, je morala biti pred tem očiščena, da ne bi na Veliko planino zanesli kakšne tuje invazivne rastlinske vrste. Skrbno je bilo treba ravnati pri dolivanju goriv, da ni prišlo do nikakršnega onesnaženja narave. Pomembno je bilo tudi, da so bili posegi v prostor čim manjšiter da so ti, ki so bili, bili potem na okolju prijazen način sanirani. Vse to so ves čas spremljali tudi predstavniki Zavoda RS za varstvo narave. Za nas je bila največja pohvala, ko so ob pregledu dejali, da so navdušeni nad tem, kako so izvajalci izvedli sanacijo, ter da je pri tem Velika planina lahko vzor vsem preostalim smučiščem.
Skrbeli ste tudi za varstvo kulturne dediščine.
Pri varovanju kulturne dediščine smo prav tako upoštevali usmeritve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in poskrbeli, da so kontrolni objekti zgrajeni na podoben način kot pastirske bajte na Veliki planini. Čeprav gre za sodobne kontrolne hiške, imajo fasade z navpičnimi deskami brez utorov in strehe, krite s skodlami, kar je skladno z arhitekturno dediščino Velike planine. Ta je v veliki meri dediščina Vlasta Kopača, arhitekta in Plečnikovega učenca, ki je naredil načrte za povojno obnovo planine. Obnovil je pastirske stanove, načrtoval turistično naselje, sedanjo nihalko in prvo sedežnico, ki sta bili zgrajeni pred 60 leti.
Usmeritve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenijesmo upoštevali tudi pri izboru barvnih kombinacij za sedežnico, tako da je izmed številnih možnosti na koncu prevladala elegantna siva, ki je nevpadljiva in tehnološka barva, zelo lepo pa se tudi zlije z barvami gora v ozadju Velike planine.
Izziv pri upoštevanju usmeritev obeh zavodov pa je bil, da smo morali deloma spremeniti načrt investicije v podporno turistično infrastrukturo, ki jo je Velika planina zasnovala ob načrtu investicije v šestsedežnico. Tako smo se morali odpovedati gradnji poletnega tubinga za otroke, ki bi bil narejen iz umetnih mas. Namesto tega smo v zelo kratkem času razvili multisenzorično sonaravno otroško igrišče na spodnji postaji šestsedežnice Šimnovec, ki je namenjeno poletni igri otrok.
Kako je na novi šestsedežnici Šimnovec poskrbljeno za varnost?
Zgrajena je skladno z vsemi standardi in predpisi za varno obratovanje. Dokler vse te zahteve za varnost potnikov niso izpolnjene, sedežnica niti ne dobi uporabnega oz. obratovalnega dovoljenja.
Na Veliki planini je še poseben izziv to, da gre za sedežnico, ki obratuje v vseh letnih časih, in da se v istem času na sedežnici izmenjujejo smučarji in potniki, ki gredo na planino peš. To je posebnost Velike planine v primerjavi s preostalimi destinacijami s podobnimi napravami, kjer se s tovrstnimi sedežnicami v glavnem vozijo smučarji. Pri nas je bilo tako treba dodatno sprojektirati, da so vstopi in izstopi prilagojeni križanju različnih potnikov, tako smučarjev kot pohodnikov.
Kaj je bil največji izziv pri gradnji?
Tega je predstavljala vremenska ujma 4. avgusta lani. Zaradi pretrganih kablovodov je bila Velika planina kar nekaj časa brez elektrike, onemogočeni pa so bili tudi vsi cestni dostopi. To je bilo ravno na vrhuncu gradnje šestsedežnice. Konec julija so bili namreč vsi gradbinci na Veliki planini v polnem zagonu in ta ujma je presekala polni zagon. Gradbinci so tudi odšli v dolino in pomagali, kjer je bilo treba. In ko se je ponovno začelo vzpostavljati nadaljevanje gradnje, je bilo to daleč od polnega zagona, kakršen je bil pred ujmo. Poškodbe na dovoznih cestah na Veliko planino pa so predstavljale še dodatne izzive. Nekatere poškodbe cest so bile namreč takšne, da veliki vlačilci materiala niso mogli več pripeljati do parkirišča na Rakovih ravneh, ampak je bilo treba vzpostaviti dodatno parkirišče, dodatne prevoze ter dobavljeno blago razstaviti in po delih zvoziti na Veliko planino. Lahko smo hvaležni, da smo investicijo kljub vsemu uspešno in pravočasno izpeljali do konca.
Kakšne so cene prevozov z novo šestsedežnico?
Velika planina zadnji dve leti kljub inflaciji ni višala cen za nihalko in za žičniške naprave. V letu 2023 še posebej ne zato, ker smo vedeli, da bomo izvajali investicijo v sedežnico, in smo obdržali obstoječe cene, čeprav bi jih zaradi inflacije zanesljivo dvignili, če se ta investicija ne bi izvajala. Po menjavi sedežnice pa smo cenovno politiko prilagodili trenutnemu stanju. Podroben pregled cen in termine prevozov tako nihalke kot sedežnice si lahko ogledate tukaj.
Cena nihalke za odraslo osebo je 24 evrov, cena nihalke in šestsedežnice skupaj pa 26 evrov. Želimo namreč, da potniki in obiskovalci koristijo novo pridobitev. Ne želimo situacije, da bi se potniki izognili prevozu s šestsedežnico zaradi prevelike razlike v ceni. To, kar mi ponujamo obiskovalcem, je pravzaprav celoten paket doživetja Velike planine. Čeprav zaračunamo oz. prodamo vstopnico v obliki karte za nihalko in/ali sedežnico, so v to vključeni: brezplačno parkirišče na spodnji postaji nihalke, mini otroški adrenalinski park na spodnji postaji nihalke, povratna vožnja z nihalko in potem s sedežnico ter vse to, kar obiskovalci dobijo na Veliki planini –otroška igrala, multisenzorični otroški park, izkušnja pastirskih koč in kulturne dediščine … Organiziramo pa tudi različne brezplačne delavnice, prireditve in vodene oglede.
V preteklem letu Velika planina ni dobila le nove sedežnice, ampak še druge manjše zanimive novosti – nekatere ste že omenili. Kaj vse ste na Veliki planini še naredili v preteklem letu?
Sestavni del investicije v šestsedežnico je bila tudi investicija v podporno turistično infrastrukturo. Na spodnji postaji nihalke so nove pridobitve mini otroški adrenalinski park, prostor za druženje, prostor za shranjevanje električnih koles, 20 sodobnih novih električnih koles in polnilnice za polnjenje električnih koles ter prostor za popravilo koles. Na zgornji postaji nihalke in spodnji postaji sedežnice pa je nastal sonaraven multisenzorični park, ki je zanimiv tako za otroke kot za odrasle. Poleg tega je sestavni del te podporne turistične infrastrukture tudi investicija v smučarski trak za otroke in obnovljena zunanja infrastruktura pri gostišču Zeleni rob.
Kaj vse poleg smučanja in sankanja pozimi ponuja Velika planina? Načrtujete zasnovo dodatne zimske turistične ponudbe v primeru nadaljevanja trenda toplih zim?
Velika planina je pozimi brez dvoma zanimiva ne glede na to, ali sneg je ali ga ni, saj je več kot samo smučišče. Je prostor, kamor obiskovalci prihajajo skozi vse leto. Ob lepih sončnih koncih tedna ima veliko obiskovalcev, tudi če na planini ni snega. Če je snega malo, pa je ta sneg drugačen kot v dolini in se obdrži dlje časa. Tudi ko je zapadlo 20 centimetrov snega, je Velika planina ponujala nočno sankanje, otroci pa so se po več delih sankali tudi podnevi. Poleg tega ponujamo sprehode s krpljami, t. i. krpljanje. Tako je mogoče početi marsikaj, tudi če smučišče ne obratuje. Letos je bilo snega ravno dovolj, da smo vsaj za kratek čas lahko vzpostavili nočno sankanje, ki je na Veliki planini zelo priljubljeno.
Zimska sezona na Veliki planini je odvisna od vremena, saj imamo samo naraven sneg. Velika planina je sicer tretje najvišje smučišče v Sloveniji, leži na višini od 1.400 do 1.660 metrov nadmorske višine in ima v povprečju za deset stopinj Celzija nižjo temperaturo, kot je v dolini. Se pa zadnje čase dogaja, da so temperature tudi na Veliki planini višje, snega pa premalo za smučanje. V zvezi s tem bi bilo smiselno proučiti različne možnosti tehničnega oz. naravnega zasneževanja in pridobiti mnenje pristojnih institucij o možnosti zasneževanja. Potem pa se bomo lahko naprej odločali.
Kako nova pridobitev Velike planine vpliva na obisk ter kakšna so vaša pričakovanja za aktualno zimsko sezono ter leto 2024?
Ne Veliki planini je trend obiska pozitiven. V zadnjih letih Veliko planino, ki jo Kamničani, Ljubljančani in drugi okoliški prebivalci že tradicionalno poznajo, kot turistični biser dodatno odkrivajo predvsem tuji obiskovalci. Teh je vsako leto več. V letu 2022, ko ni bilo poplav in investicije v sedežnico, je Veliko planino obiskalo približno 150 tisočobiskovalcev (74 tisoč z nihalko in ravno toliko po ocenah z avtomobilom in naprej peš). Lani je do konca julija, ko je Velika planina obratovala normalno, obisk nihalke porastel za 12 odstotkov. Za letos pričakujemo in napovedujemo, da bo obisk Velike planine z nihalko za približno 20 odstotkov višji,kot je bil leta 2022, ko je bilo zadnje vremensko običajno leto. Največ obiskovalcev ima planina sicer poleti – julija in avgusta.
Velika planina je ena redkih turističnih destinacij v Sloveniji, ki ima izdelane številne študije o tem, kakšna je njena nosilna kapaciteta, ki je pomembna zaradi varstva narave. Zadnja študija iz leta 2022 pravi, da je nosilna kapaciteta za Veliko planino 250 tisoč obiskovalcev na leto in dva tisoč obiskovalcev na dan.
Ob tem vse bralce vabim, da obiščejo Veliko planino in preizkusijo novo šestsedežnico. Velika planina namreč ne glede na letni čas ponuja edinstvena doživetja ter po svoji vrednosti in pomenu izstopa med preostalimi destinacijami. Lahko se pohvali z veliko dragocenostjo – tukaj stoji eno izmed zadnjih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi, v katerem se ohranjajo pastirska bivališča, oblačila, orodja, izdelki, navade in običaji, s čimer je Velika planina tudi prava zakladnica kulturne dediščine. Prav tako se lahko pohvali z izjemnimi razgledi na okoliške Alpe, za katere se na Veliki planini zdi, da jih je mogoče doseči z rokami.
