Zgodovina Velike planine sega že v daljne čase Marije Tereze. Marija Tereza je takratnim kmetov iz okolice Stahovica, Zakala, Bistričice, Črne pri Kamniku in Gozda podelila pašne pravice (1 pašna pravica = 1 krava na planini). Pašne pravice je podelila predvsem kmetom, ki v dolini niso imeli dovolj krme za živino (niso mogli sproti krmiti živali in jim pripraviti krmo še za zimo). Tako so kmetje na Veliki planini zgradili skromna lesena prebivališča za živino za ponoči in v primeru slabega vremena. Sprva so na planini imeli več vrst živali, potem pa so videli, da se ne razumejo in se borijo za prostor, pašo, pozicijo in tako danes na planini prevladuje govedo.
Tako so se vsako pozno pomlad oz. na začetku poletja pastirji z svojo živino odpravili peš proti Veliki planini. Hoja je bila dolga in naporna, približno 4-5 ur hoje. Včasih je bil to poseben obred, dandanes pa vse to izumira saj krave na planino večinoma pripeljejo s traktorji, peš pa se ji odpravi le še peščica.
V času 2. svetovne vojne so Nemci na Veliki Planini požgali celotno pastirsko naselje (ohranili sta se le 2 koči in sicer na Mali Planini). Pastirji pa so v želji po bolj udobnih in lažje dostopnih koč začeli graditi nove »modernejše« koče. Prvotna oblika koč je bila popolnoma ovalna. Po vojni pa so pastirji začeli delati pol-ovalne in kvadratne. Na srečo je Preskarjev Andrej razmišljal drugače in je na temeljnih prejšnje torej požgane koče zgradil novo, ki pa je bila ovalna. Ognjišče mu je ostalo, ker v vojni ni pogorelo, tako danes muzej bogati originalno ognjišče izpred časa vojne.
Preskarjev pastirski muzej
Edina originalno ohranjena koča, katere korenine segajo v čas 2. svetovne vojne. Bajta ima dva prostora. V njenem jedru je pastirjevo bivališče, okoli njega pa lopa za živino, vse pa prekriva ovalna skodlasta streha. Pastirjev prostor nima stropa, okna, dimnika, stranišča, mize, stolov,… Oprema pa je kljub vsemu zelo praktična in popolnoma primerna za preprosto pastirjevo življenje. Pastirjevi pripomočki so narejeni ročno in predvsem iz naravnih materialov (les, glina). Predmete, ki jih je uporabljal pastir v svojem življenju so na voljo za ogled v muzeju.
Preskarjev muzej je odprt vsak dan v času pašne sezone med 10. in 15. uro. Vstopnina za odrasle je 3,00€, za otroke pa 1,5€.
Vabljeni!
