Krožna učna pot je sestavljena iz 11-ih tabel po področju celotne Velike planine, kjer vsaka tablapredstavlja eno od znamenitosti ali posebnosti Velike planine.
Župan Občine Kamnik Matej Slapar je skupaj z direktorjem Velika planina d. o. o. Leonom Kedrom in direktorjem Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomažem Simetingerjem predstavil učno pot na Veliki planini Po stopinjah pastirjev. Krožna učna pot je sestavljena iz 11-ih tabel, kjer vsaka predstavlja eno od znamenitosti ali posebnosti Velike planine. Table so razporejene po celotnem območju Velike planine v krožni poti, za obisk celotne poti pa obiskovalec potrebuje približno 2 uri in 15 minut.
»Pred štirimi leti se je porodila ideja o povezavi pod katero se bodo lahko predstavljali in promovirali vsi deležniki na planini,« je na predstavitvi dejal župan Občine Kamnik Matej Slapar in pojasnil, da je zasnovo za postavitev učne poti leta 2015 pripravilo 11 študentov iz oddelka za geografijo Filozofske fakultete, Ekonomske fakultete in Pravne fakultete z njihovimi mentorji.»Njim gre velika zahvala, da so pripravili idejo poti, s poudarkom na povezovanju deležnikov in razvoju edinstvenih turističnih programov. Prvi konkreten rezultat njihove ideje je danes predstavljeni projekt Po stopinjah pastirjev, s katerim obiskovalce na interaktiven način spodbujamo k odkrivanju Velike planine in jim obenem olajšamo spoznavanje njenih skritih kotičkov in zanimivosti. Doživljajska pot preko prostranih pašnikov ponuja preplet dih jemajočih razgledov in dediščino območja, ki na teh planinah še vedno živi in daje prostoru tako edinstven pečat.« Matej Slapar se je zahvalil vsem sodelujočim pri projektu, tistim, ki bodo hodili po poteh pastirjev, pa zaželel nepozabno doživetje.
Vsaka od enajstih učnih tabel opisuje eno značilnost Velike planine, in sicer so poimenovane Na vrhu, Pastirjev dan, Arhitektura, Vrtača velikanka, Prisluhni, Kamnita vrata, Rastje, Živali, Pripovedna bitja, Nebeškanje in Vetrnici. Poleg tega so osnovne informativne table o sami učni poti postavljene na različne vstopne točke: spodnja in zgornja postaja nihalke, zgornja postaja sedežnice, Sveti Primož nad Kamnikom in Podvolovjek. Obiskovalci potem lahko obisk učne poti prilagajajo svojim potrebam in času, ki ga imajo na razpolago. Besedila za table je pripravil poznavalec Velike planine Borut Peršolja.
Tudi direktor družbe Velika planina d. o. o. Leon Keder je z ureditvijo učne poti zadovoljen: »Postavitev tabel na Veliki planini je zgled sodelovanja več deležnikov – občine Kamnik, Zavoda za turizem, šport in kulturo ter družbe Velika planina d.o.o. Zadovoljni smo, ko vidimo, kako se obiskovalci ustavljajo, z veseljem prebirajo zgodbe s planine, opis znamenitosti in vidijo, kaj zanimivega jih še čaka na poti. Vsebinsko so zelo zanimive in poučne. Menim, da je učna pot zelo poučna, tako za domače kot tuje goste, verjamemo, da bo privabila tudi šole in druge skupine.«
Študenti Alen Červ, Rok Kastelic, Sara Košir, Polonca Lapanja Ana Ponikvar, Nataša Njenjić, Suzana Novak, Bor Cerar Lampič in Andraž Dvornik ter pedagoški mentorji dr. Barbara Lampič, dr. Alenka Slavec in dr. Irma Potočnik Slavič so leta 2015 Veliko planino spoznali na podlagi preučitve različne literature ter terenskega dela in internih sestankov z različnimi interesnimi skupinami. Na ta način so pridobili širšo sliko problematike te kraške planote in učna pot Po poteh pastirjev je uresničitev njihovih idej.
»Veseli smo, da se je projekt, ki so ga pripravili študenti skupaj z Občino Kamnik, družbo Velika planina d. o. o. in nami, realiziral,« je dejal direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger in dodal: »Gre za dober primer sodelovanja lokalne skupnosti in gospodarstva z izobraževalnimi institucijami. Želim si, da bi bilo takšnega sodelovanja še več. Ker pa na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik želimo izkušnjo turistov še izboljšati, pripravljamo tudi posebno izobraževanje za turistične vodnike po tej učni poti. Naša želja je, da bi pripravili tudi aplikacijo za pomoč pri navigaciji od ene do druge table.«
Ocenjena vrednost projekta je 56.340,65 evrov, natančna vrednost pa bo znana ob zaključku projekta. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020. Za vsebino je odgovorna Občina Kamnik. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
